Študija izvedljivosti
Lokalne skupnosti ne uresničijo vsake ideje in pobude, zato se takoj ne lotijo projekta, ampak se preudarno odločijo, če in kateri projekt bi bilo smiselno izvesti. Da ugotovimo upravičenost izvedbe projekta, njim pomagamo s primerjavo stroškov izvedbe s pričakovanimi koristmi. Ker je idej lahko veliko, je dostikrat potrebno izbrati najboljše – načeloma izberemo tiste projekte, ki bodo čim prej prinesli največ koristi.
Pobuda projekta mora vsebovati okvirno oceno koristi projekta, vendar je potrebno preveriti, če pobudnik mogoče ni bil preveč optimističen ali pa je mogoče zanemaril določene dejavnike. Ugotoviti je potrebno, ali predlagan projekt dejansko najbolj optimalno rešuje obstoječi problem. Ali mogoče obstajajo druge alternative in kakšne koristi prinašajo? Koristi se seveda finančno ovrednotijo, pri čemer se morajo upoštevati »operativni« stroški npr. obratovanje naprave, stroški vzdrževanja, ipd.
Drugi del vsebuje oceno zmožnosti izvedbe projekta. Tudi tu je potrebno razmisliti o več alternativah – ali naj se celoten projekt izvede v eni lokalno skupnosti ali v konzorciju več lokalnih skupnosti? Pri tem je seveda potrebno upoštevati koristi za lokalno skupnost, regijo, državo.
Sledi okvirna ocena stroškov izvedbe, pri kateri podjetja večinoma uporabijo metodo »top-down«, pri kateri se projekt stroškovno oceni na podlagi dejanskih stroškov primerljivih projektov.
Po oceni koristi in stroškov se »analiza stroškov in koristi« (Cost Benefit Analysis) zaključi s primerjavo obeh. Najbolj enostavna ocena smotrnosti izvedbe je razmerje med koristmi in stroški, ki naj bi bilo večje od 1 (donosnost projekta), zanima pa nas tudi, k kolikšnem času bodo prihodki (ali prihranki) povrnili porabljena sredstva (doba vračanja). Za daljše projekte je za realnejšo oceno potrebno upoštevati tudi diskontno stopnjo (NSV – neto sedanja vrednost, razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije / projekta), zelo uveljavljena pa je metoda izračuna interne stopnje donosnosti (IRR, diskontna stopnja, pri kateri je NSV enaka nič).
Za vas pripravimo strategijo izvedljivosti za vse vrste investicijskih ali izvedbenih projektov.
Pobuda projekta mora vsebovati okvirno oceno koristi projekta, vendar je potrebno preveriti, če pobudnik mogoče ni bil preveč optimističen ali pa je mogoče zanemaril določene dejavnike. Ugotoviti je potrebno, ali predlagan projekt dejansko najbolj optimalno rešuje obstoječi problem. Ali mogoče obstajajo druge alternative in kakšne koristi prinašajo? Koristi se seveda finančno ovrednotijo, pri čemer se morajo upoštevati »operativni« stroški npr. obratovanje naprave, stroški vzdrževanja, ipd.
Drugi del vsebuje oceno zmožnosti izvedbe projekta. Tudi tu je potrebno razmisliti o več alternativah – ali naj se celoten projekt izvede v eni lokalno skupnosti ali v konzorciju več lokalnih skupnosti? Pri tem je seveda potrebno upoštevati koristi za lokalno skupnost, regijo, državo.
Sledi okvirna ocena stroškov izvedbe, pri kateri podjetja večinoma uporabijo metodo »top-down«, pri kateri se projekt stroškovno oceni na podlagi dejanskih stroškov primerljivih projektov.
Po oceni koristi in stroškov se »analiza stroškov in koristi« (Cost Benefit Analysis) zaključi s primerjavo obeh. Najbolj enostavna ocena smotrnosti izvedbe je razmerje med koristmi in stroški, ki naj bi bilo večje od 1 (donosnost projekta), zanima pa nas tudi, k kolikšnem času bodo prihodki (ali prihranki) povrnili porabljena sredstva (doba vračanja). Za daljše projekte je za realnejšo oceno potrebno upoštevati tudi diskontno stopnjo (NSV – neto sedanja vrednost, razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije / projekta), zelo uveljavljena pa je metoda izračuna interne stopnje donosnosti (IRR, diskontna stopnja, pri kateri je NSV enaka nič).
Za vas pripravimo strategijo izvedljivosti za vse vrste investicijskih ali izvedbenih projektov.